Kakovost mleka in mlečnih izdelkov z znakom izbrana kakovost – Slovenija

Kaj vse se kontrolira pri mleku in mlečnih izdelkih z oznako IK? 

»Tukaj imamo dva segmenta: odkup in predelavo mleka. Pri odkupu mleka preverjamo geometrijsko povprečje skupnega števila mikroorganizmov v mleku. Običajna meja je 100.000, pri IK pa je ta meja 80.000. To pomeni, da mora odkupovalec mleka za vsakega rejca spremljati to število mikroorganizmov. Če je to preseženo, se takšnega rejca izloči kot dobavitelja mleka IK.  

V okviru odkupa preverjamo tudi sledljivost. Odkupovalci imajo proge, po katerih odkupujejo mleko za IK, potem je tu dostava v mlekarne, sledenje v mlekarni, spremljanje sprejemne cisterne, sledenje pri termizaciji in nadaljnjih postopkih predelave mleka.  

Pri predelavi mleka pa v celoti sledimo vhodnim surovinam IK v nadaljnjih postopkih. Nekatere mlekarne kupujejo samo mleko IK, zato nimajo problema pri ločevanju. Druge mlekarne pa morajo zagotoviti ločevanje mleka IK od konvencionalnega mleka. Pri mlečnih proizvodih z oznako IK preverjamo, da je osnovna surovina res 100-odstotno mleko IK. Potem sledi še naša kontrola označevanja končnih proizvodov. Končni produkti (jogurti, siri, itd.) se lahko označujejo kot IK, če dokažejo, da so za njihovo proizvodnjo uporabili mleko IK.«  

Kaj preverjate glede kakovosti življenja živali in kaj glede krme pri pridelovalcih mleka in mlečnih izdelkov IK? 

»Glede nastanitev živali ali njihove krme pri mleku in mlečnih izdelkih ni nobenih zahtev. Vendar, če bi se srečali s kakšnimi ekscesnimi zadevami, bi na to opozorili stranko ter obvestili Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Edini parameter, ki se spremlja pri mleku in mlečnih izdelkih, je skupno število mikroorganizmov v mleku.«  

Kdo vse izvaja kontrole nad pridelovalci mleka in mlečnih izdelkov IK?  

»Nad pridelovalci dvakrat mesečno skozi celo leto izvajajo notranje kontrole (znotraj skupine) odkupovalci sami (na primer zadruge). Delajo analize mleka glede skupnega števila somatskih celic, mikroorganizmov ter spremljajo kakovostne parametre mleka. Certifikacijski organi Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (Inštitut KON-CERT) ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM) pa potem izvajamo zunanji nadzor oziroma kontroliramo odkupovalce. Preverjamo, ali izvajajo te kontrole, ali so primerno ukrepali o ugotovljenih neskladnostih, ali obveščajo svoje stranke o zahtevah, imajo sklenjene sporazume z njimi, ali so njihovi kontrolorji usposobljeni za izvajanje kontrol, itd. Potem preverimo določen vzorec članov skupine - rejcev in ugotavljamo, če je vse v skladu z zahtevami. Mi ne kontroliramo direktno rejca, ampak odkupovalce, če delajo transparentno. Če pri katerem izmed rejcev ugotovimo neskladnost, to sporočimo odkupovalcu, ki mora rešiti te neskladnosti z rejcem.«     

Na katerih točkah izvajate kontrolo pri predelovalcih mleka in mlečnih izdelkov IK? 

»Vedno gremo po nekem redosledu, korakih: vhod surovin, skladiščenje surovin, proizvodni proces in potem sledenje v skladišče končnih proizvodov ter izhod.«   

Ali kontrolirate tudi trgovce?  

»Ne, pri mleku in mlečnih izdelkih kontrol v maloprodaji ni.«  

Kaj so nadzorniki po izobrazbi? Kakšna znanja morajo imeti? 

»Delamo z usposobljenimi kontrolorji, ki imajo izobrazbo ene izmed smeri na Biotehniški fakulteti, kot so agronomija, zootehnika, živilska tehnologija, itd. Zahtevamo nekaj let delovnih izkušenj v segmentu pridelave. Pri kontrolorjih, ki kontrolirajo predelovalne obrate, pa zahtevamo predhodne izkušnje s kontrolo sledenja surovin v živilsko predelovalnih obratih.«  

Ali kontrole potekajo napovedano ali nenapovedano?  

»Oboje. Po oceni tveganja, pri kateri upoštevamo velikost izvajalca, količino proizvodov IK, ki jih lahko da na trg, morebitne neskladnosti iz preteklosti, itd., izvedemo 10 % nenapovedanih obiskov. Delamo pa tudi nenapovedane nadzore pri izvajalcih, pri katerih smo redno kontrolo že izvedli, tako da z dodatnim nadzorom le še preverjamo, če sledijo zahtevam specifikacij.« 

Kako pogosto so kontrolirani posamezni pridelovalci in predelovalci? 

»Z naše strani je pridelovalec kontroliran, ko mi kontroliramo odkupovalca oziroma predelovalca. Odkupovalec dvakrat mesečno preverja analizne izvide, mi pa to pri odkupovalcu preverjamo enkrat letno.«   

Kaj se zgodi, če pridelovalec oziroma predelovalec ne zadošča minimalnim standardom IK, ki jih zahteva kontrola? 

»Če ugotovimo neskladnosti, je ukrep odvisen od velikosti neskladnosti. Pri majhnih neskladnostih, torej takšnih, ki še niso vplivale na proizvod ali sam proces, zahtevamo samo določena pojasnila. Pri velikih neskladnostih, ko na primer izvajalec ne izpolnjuje zahtev in je to že vplivalo na proces ali proizvod, proizvajalcu ne izdamo certifikata. Če gre za člana skupine, ki jo kontroliramo, pa skupina običajno takšnega člana izključi iz skupine oziroma drugače ukrepa. Obstajajo pa tudi hude kršitve, pri katerih gre za veliko neskladnost, ki je bila narejena namerno, v smislu prekrivanja, poneverbe, itd., in v takšnih primerih prekinemo pogodbo. Če se takšen izvajalec nekoč ponovno odloči za kontrolo, je prvi pogoj za ponovno kontrolo odprava vseh neskladnosti, kar najprej preverimo.«   

Pri katerih zahtevah kontrole najpogosteje naletite na odstopanja?  

»Pri predelavi je to označevanje, medtem ko pri reji oziroma samem odkupu mleka običajno ni težav.«  

Kako se pridelovalci in predelovalci odzivajo na vaše kontrole?  

»Lepo. Nimamo nikakršnih problemov. Pri rejcih je včasih opaziti strah, vendar nikakor ni namen naših kontrol vzbujati strah. Tudi sam poudarjam, da morajo naši kontrolorji vzpostavljati dober odnos, da ne nastopijo blokade. Vsi se zavedajo, da morajo spoštovati te zahteve. Vsak se je sam odločil za to in vsi se zavedajo, da morajo biti preverjeni, če želijo svoje proizvode označevati kot višjo kakovost.« 

Ali so tako kontrolirani mleko in mlečni izdelki boljši od nekontroliranih? 

»Z gotovostjo lahko trdim, da so proizvodi IK garantirano boljši, potrjeno boljši.«