Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah: Integriteta kot protiutež korupciji

Začenja se Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah, ki v svetu poteka v mesecu novembru pod okriljem največje svetovne organizacije za boj proti finančnim prevaram, ACFE (Svetovno Združenje preizkušenih preiskovalcev prevar).

Ena od okoliščin, ki je neizogibna v okvirjih poslovanja vseh organizacij v današnjem času, je tista, povezana z vprašanjem podkupovanja. Dajanje in prejemanje podkupnin je eden najbolj uničujočih in zapletenih problemov današnjega časa. Kljub različnim prizadevanjem na nacionalni in mednarodni ravni ostaja boj proti tej težavi zelo razširjen. Kot odgovor na ta zapleten problem je Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) zasnovala in svetu predstavila standard ISO 37001:2016, Sistemi vodenja za preprečevanje podkupovanja. Ta standard se lahko uporablja na različne načine, ki lahko koristijo organizacijam.

Obvladovanje tveganj podkupovanja s pomočjo ISO 37001

Najpomembnejša stvar, ki jo organizacija potrebuje za uspešen boj proti podkupovanju, je najvišje vodstvo, ki to vprašanje jemlje resno. Popoln sistem za preprečevanje podkupovanja ne obstaja, zato mora biti cilj izvedba aktivnosti v smeri odvračanja od dejanj. Začne se z oceno tveganja lastnega delovanja in razumevanjem, kako podkupovanje in korupcija v resnici izgledata v panogi, v kateri organizacija deluje. Potrebno je razumevanje, kako lahko ta dejstva uporabiti pri svojem poslovanju.

Standard ISO 37001:2016 lahko uporabimo kot referenco za vzpostavitev ali izboljšanje sistemov za upravljanje boja proti podkupovanju, pa tudi kot merilo za primerjalno oceno stanja organizacije v okviru najboljših svetovnih praks proti podkupovanju.

Seveda to niso edine prednosti tega standarda. V preteklih letih se je vprašanje preglednosti pojavilo kot eno ključnih v boju proti podkupovanju. Preglednost prispeva k učinkovitosti organizacij, pa tudi k okoljem, v katerih obstajajo. Ustrezne informacije organizacijam omogočajo, da sprejemajo odločitve, ki preprečujejo potencialno škodljivo poslovanje, ščitijo njihov ugled in spodbujajo zaposlene k aktivnemu ukrepanju pri odkrivanju morebitnih nepravilnosti.

Iz teh razlogov standard ISO 37001:2016 dodatno služi kot sredstvo za podporo preglednosti in obveščanje zainteresiranih strani organizacije, vključno z upravnim odborom, nadzornim odborom, skrbniki, nadzorniki, poslovnimi sodelavci, vlagatelji in osebjem o njihovem položaju glede podkupovanja. Komuniciranje protipodkupninskih politik znotraj sistema vodenja za preprečevanje podkupovanja prav tako pomaga organizaciji, da se razlikuje od konkurenčnih organizacij, ki niso uvedle učinkovitega sistema za boj proti podkupovanju. Na ta način organizacija, ki uspešno izvaja sistem vodenja za preprečevanje podkupovanja, pridobi konkurenčno prednost, s katero postane prepoznavna na trgu.

Certifikat ISO 37001:2016 je tudi način za dokazovanje skladnosti z veljavno zakonodajo. Čeprav certifikat ni zanesljiv dokaz, da do podkupovanja ne bo prišlo na področju organizacije, bo dejstvo, da je organizacija sprejela ustrezne ukrepe za odkrivanje in preprečevanje podkupovanja, pomemben dejavnik pri oceni kazenske odgovornosti organizacije.

Ne glede na to, kako se uporablja ta standard, se neizmerne koristi odražajo v tem, da bo organizaciji pomagal, da se bolje spozna, okrepi lastno organizacijsko kulturo in vidi ali odkrije slabosti, ki bi lahko škodovale njenemu ugledu in poslovanju.

Protiutež korupciji in podkupovanju je moralno, etično, pošteno in načelno ravnanje oziroma integriteta. Z implementacijo zahtev standarda v svoj sistem vodenja, organizacija gradi kulturo integritete, to pa je najmočnejše varovalo proti podkupovanju.

Integriteta in korupcija

Integriteta in korupcija sta bili skozi zgodovino tesno povezani kot pojmi in etična resničnost. Lahko rečemo, da sta nasprotni strani kovanca s tem, da je integriteta primarna korupcija pa sekundarna. Oba koncepta se začneta z globoko zastavljenimi etimološkimi pripadnostmi, ki se pojavljajo v sodobni etični in institucionalni praksi.

Imeti integriteto pomeni narediti pravilno stvar na zanesljiv način. To je osebnostna lastnost, ki jo občudujemo, saj pomeni, da ima človek svoj moralni kompas. Integriteta je ena temeljnih vrednot, ki jo delodajalci iščejo pri svojih zaposlenih. Takšne osebe pri delu izkazujejo trdna moralna in etična načela. Integriteta je temelj, na katerem sodelavci gradijo zaupanje in učinkovite medčloveške odnose. Oseba, ki ima integriteto, živi svoje vrednote v odnosih s sodelavci, strankami in deležniki. Ljudje, ki izkazujejo integriteto, pritegnejo k sebi druge, ker so zaupanja vredni in zanesljivi. So načelni in na njih se lahko zanesemo.

Če je pomanjkanje integritete glavni vzrok korupcije, je pomembno opredeliti integriteto. Integriteta je osebna; gre za lastnost značaja in ne za splošnost, ki se uporablja v družbi. Integriteta se kaže v poštenosti in doslednosti pri ravnanju v skladu s svojimi vrednotami, prepričanji in načeli, tudi ko nihče ne gleda. Človek se ne rodi z ali brez integritete ali etike; se jih nauči od družine in družbe. Dosledna ponotranjenost in krepitev družinskih in družbenih pravil in prepričanj o pravilnem vedenju sčasoma postane osebna izbira in ustvarja integriteto. Nekdo se lahko odloči za sprejemanje pravil, vrednot, prepričanj in načel družine, družbe ali kombinacije obeh pri določanju tistih, ki se jih neomajno drži.

Vsak sistemski pristop k integriteti se začne z usmeritvijo poslanstva organizacije v integriteto. Poslanstvo uteleša etični namen in smer ljudi. Ta etična in psihološka sposobnost se združuje v organizacijsko kulturo, skupne vrednote in odgovornosti. Vodi pa nas k sodobnemu pristopu, ki temelji na integriteti, in boju proti korupciji ter zahteva celovit in neusmiljen vodstveni pristop. Najvišje vodstvo mora ves čas voditi močno politiko integritete, da lahko gradi kulturo, ustvarja procese in razvija institucionalni nadzora ter si prizadeva za izgradnjo socialnih kanalov. Voditelji na vseh ravneh si morajo prizadevati za razširjanje, modeliranje in uveljavljanje vrednosti integritete ter biti pozorni na pokvarjene prakse ali subkulture.

Kaj to pomeni za boj proti podkupovanju? Okolje za podkupovanje in korupcijo ni statično. Nevarnosti se še naprej razvijajo, kriminalci pa so ustvarjalni posamezniki, ki vedno znova najdejo načine, da izigrajo sistem. Za krepitev integritete mora obstajati skupni niz pravil, vrednot, prepričanj in načel, ki se uporabljajo za etični javni sektor, ki so vsaj sprejemljiva, če že niso skladna s tistimi, ki jih imajo posamezni zaposleni. Ustvarjanje protikorupcijskih zakonov in komisij, kodeksi ravnanja in podobne pobude ne bodo učinkovito zmanjšale korupcije, če se ne bo obravnavala integriteta posameznika.